Staro mestno jedro

Občinska stavba – Graščina lilijskih

obcinskastavba.JPG

obcinskastavba.JPG
Mogočno graščino je dal postaviti grof Janez Vajkard Vetter von der Lilie, na kar opozarja rodbinski grb grofov Lilijskih, vzidan na portal z letnico 1676. Graščina je bila v lasti Lilijskih vse do leta 1945, ko je prešla v splošno ljudsko premoženje. Vse od nastanka graščine je v njej sedež politične oblasti, danes sedež urada župana, občinske uprave in upravne enote občine Laško. Nekdaj je bil v graščini sedež krvnega sodišča, v pritličju pa zapori. Dvorišče s starim vodnjakom je danes prizorišče številnih prireditev.

Pokaži na zemljevidu >>


Valvasorjev trg

valavasorjevtrg.jpg

valavasorjevtrg.jpg
Valvasorjev trg je dobil ime po Janezu Krstniku Valvasorju, ki je bil eden od zakupnikov laške gospoščine (1554–1581). Po njegovi zaslugi se je v Laškem obnovilo in zgradilo veliko pomembnih stavb. Valvasorjev trg je eden od treh trgov, ki dajejo Laškemu svojevrsten pečat in s svojo tradicijo poudarjajo utrip mesta.

Pokaži na zemljevidu >>


Trški špital

pro.JPG

pro.JPG
Nekdanji trški špital spada k najstarejšim in najpomembnejšim stavbam v mestu, zgrajen je bil okoli leta 1440. V njem so zavetje našli starejši in onemogli, špital pa je imel še svojo cerkvico, posvečeno sv. Elizabeti. Stavba je pomembna tudi zaradi razvoja pivovarstva, saj je lectar in medičar Franc Gayer preuredil njene prostore in začel leta 1825 variti pivo. Leta 1996 je bila stavba (po zaslugi Pivovarne Laško) popolnoma obnovljena v hotel, restavracijo in pivnico. Danes se v stavbi nahaja TIC Laško s prodajalno domačih dobrot.

Pokaži na zemljevidu >>


Orožnov trg

Orožnov trg je bil nekoč trgovski in obrtniški trg, kjer so vešče roke obrtnikov ustvarjale številne izdelke. Na trgu so imeli svoje delavnice predvsem tisti obrtniki (usnjarji, tkalci, barvarji …), ki so za opravljanje svoje obrti potrebovali vodo. Čez trg je namreč nekoč tekel potok Žikovca, ki je danes speljan pod površino.

meduza.JPG

meduza.JPG
Na eni od hiš na trgu je nad vrati vzidana glava rimske polboginje in čuvajke vrat meduze – ženske s kačjimi lasmi, ki je po legendi ljudi z dobrimi nameni sprejela z nasmehom, hudobne pa okamnela. Ta vzidan kamniti okras je dokaz poseljenosti Laškega že v času Rimljanov. Nad naslednjimi vhodnimi vrati pa je vzidana še srednjeveška glava »konzóla«, verjetno prinesena iz špitalske kapele.

Na trgu se nahaja tudi stavba nekdanje mestne hiše, prvič omenjene leta 1338 kot nova utrdba, v katero so prenesli upravo gospoščine. Takratni rotovž ali mestno hišo so kot urad verjetno opustili, ko je grof Lilijski v trgu pozidal novo graščino. Danes je stavba prezidana in oropana vseh znakov nekdanje veljave magistrata, v njej pa se nahaja gostišče. Na zgornjem delu te stavbe, na nekdanjem Svinjskem trgu, kjer je sedaj lekarna, je stal sramotilni steber ali pranger.

Pokaži na zemljevidu >>


Aškerčev trg

Askercevtrg.JPG

Askercevtrg.JPG
Aškerčev trg, poimenovan po Antonu Aškercu, največjem slovenskem pesniku balad in romanc, je svojo podobo, ki se je ohranila do danes, verjetno dobil že v 12. ali 13. stoletju. Trg se je najprej razvil ob vznožju grajskega griča, kjer je bivala gospoščina in na hišah je še danes viden obris spodnje graščine. Sedanja podoba trga je bila izoblikovana po letu 1849, ko je Laško zajel uničujoč požar, v katerem so pogorele skoraj vse stavbe oziroma ostrešja takratnega trga. Na sredini trga stoji votivni steber s podobo Marije, ki je prvotno stal ob vznožju cerkve v Marija Gradcu. Danes je Aškerčev trg glavni trg mesta in prizorišče številnih prireditev, obkrožen s pomembni pomniki preteklosti laškega trga.

Pokaži na zemljevidu >>


Kaplanija

kaplanija.JPG

kaplanija.JPG
Kaplanijo so nekoč imenovali tudi stara šola, saj je v njenih prostorih potekal pouk cerkvene šole vsaj od druge polovice 16. stoletja pa vse do leta 1774, ko so v Laškem osnovali trivialno šolo, ki se je nato preselila v špital. V tej stavbi je leta 1865 nastal prvi slovenski prevod Shakespearovega Hamleta prevajalca Karla Šauperla, ki je v tem času kot kaplan služboval v Laškem.

Pokaži na zemljevidu >>


Župnišče

crnimost.jpg

crnimost.jpg
Župnišče je začelo nastajati okrog 12. stoletja in se je širilo v slogovnih obdobjih sočasno s cerkvijo sv. Martina, s katero ga povezuje prehodni hodnik. Stavba spada med pomembnejše arhitekturne spomenike tako v Laškem kot tudi v širšem slovenskem prostoru, o bogati zgodovini pa pričajo številne najdbe in ohranjeni arhitekturni elementi.
Med leti 1530 in 1533 je v župnišču bival Primož Trubar, vikar, poznejši reformator in oče prve slovenske tiskane knjige Abecedarium. Po njem so v Laškem poimenovani glavna mestna ulica, nabrežje in osnovna šola.

Pokaži na zemljevidu >>


Knjižnica Laško – Laški oziroma Weichselbergerjev dvorec

knjiznica1.jpg

knjiznica1.jpg
Mogočna renesančna graščina, imenovana tudi »štok«, spada med najstarejše zgradbe v mestu, vendar se o njenem nastanku ne ve veliko, predvideva pa se, da je v njej bivala gosposka. V 16. stoletju je dvorec postavil Janez Meusenreiter, ime pa mu je z nakupom zapisal Žiga Weichselberški – Višnjegorski, deželnoknežji upravitelj in laški sodnik. Končna podoba dvorca se je oblikovala v 19. stoletju z arkadnimi hodniki, pred tem pa je bil dvorec deležen številnih prezidav, tako da lahko na njem prepoznamo obdobja pozne romanike, renesanse in baroka. Danes je v njem Knjižnica Laško, ki poleg bogate zbirke različnega gradiva vabi k obisku številnih prireditev.

Pokaži na zemljevidu >>


Muzej Laško – Kislingerjeva hiša

Muzej.JPG

Muzej.JPG
Pred vhodom na dvorišče Laškega dvorca stoji nekdanja trška kašča, ki je služila kot shramba za žito in vinska klet. Danes so njeni prostori preurejeni v muzej, v katerem si lahko ogledate zgodovinski razvoj mesta od pradavnine pa vse do današnjih dni. Na ogled so postavljene tri stalne razstave: Laško – potovanje skozi čas, Pivovarstvo in zdraviliški turizem ter Geologija okolice Laškega.

Pokaži na zemljevidu >>


Grad Tabor

grad.JPG

grad.JPG
Ob vznožju Huma stoji grad, za katerega se predvideva, da je stal že v 11. stoletju, v listinah pa se ga prvič omenja leta 1270. Na gradu je bil upravni sedež gospostva in knežje sodišče, dolga leta je bil v lasti slavnih Celjskih grofov, ki naj bi ga uporabljali kot lovski dvorec. Kasneje je služil tržanom kot utrjena utrdba pred Turki, zaradi česar je tudi dobil ime Tabor.
Po zaslugi Pivovarne Laško je bil grad popolnoma obnovljen in je danes preurejen v restavracijo z vrhunsko ponudbo jedi domače in mednarodne kuhinje ter vinoteko, v prijetnem ambientu grajskega stolpa pa je urejena poročna dvorana, ki privablja številne pare, ki si tu obljubijo večno zvestobo.

Pokaži na zemljevidu >>


Črni most

crnimost_1.jpg

crnimost_1.jpg
Leseni Črni most, izpod katerega se potok Žikovca izliva v Savinjo, je dal leta 1923 v reklamne namene postaviti in pokriti lastnik nekdanje laške tovarne umetnega škrilja. Po drugi svetovni vojni ga je nadomestil betonski most, ki je dolga leta kazil značilen pogled na Laško. Željo nekdanjih zaljubljencev, sprehajalcev in zlasti Laščanov je uresničila Pivovarna Laško s ponovno postavitvijo kopije prvotnega lesenega mostu leta 1997. Na mostu je plošča z napisom »Ostal si, bratec most!«

Pokaži na zemljevidu >>


Kralj piva

gambrinus.jpg

gambrinus.jpg
Kip kralja piva Gambrinusa je Pivovarna Laško postavila leta 2000, ob svoji 175-letnici. Avtor kipa je akademski kipar Ferenc Kiraly, kip pa je nastal na eni od poletnih kiparskih delavnic v Laškem.

Pokaži na zemljevidu >>


Kulturni center

kc.jpg

kc.jpg
Središče in stičišče kulturnega dogajanja v Laškem s svojo pestro kulturno ponudbo privablja obiskovalce od blizu in daleč. Monumentalna stavba Kulturnega centra je bila zgrajena v času »sokolov« leta 1933 kot Sokolski dom, današnjo podobo pa je s celovito prenovo dobil leta 1994. Moderno opremljena dvorana z 260 sedeži nudi koncerte različnih glasbenih zvrsti, gledališke, operne in baletne predstave ter predstave za najmlajše. Skozi vse leto se v njem zvrstijo še številne druge prireditve, kot so razstave akademskih slikarjev, seminarji, kongresi in druga srečanja. Celoletni program prireditev je na voljo v TIC-u Laško.

Pokaži na zemljevidu >>

Delno oblačno

1°C

Laško

Delno oblačno
Vlažnost: 78%
Veter: Jugo-Jugovzhodni - 6.44 km/h
Ponedeljek -2°C / 7°C Delno oblačno
Torek 0°C / 6°C Pretežno oblačno
Sreda 0°C / 8°C Pretežno oblačno
Četrtek 6°C / 9°C Pretežno oblačno
Petek 3°C / 10°C Dež
Sobota 0°C / 5°C SP_WEATHER_RAIN_AND_SNOW
Nedelja -2°C / 5°C Delno oblačno
okvir_m2.png
okvir_m2.png

  

© 2014 STIK, Center za šport, turizem, informiranje in kulturo Laško. T: +386 3 733 89 50. E: info@lasko.info

Da bi vam olajšali uporabo spletne strani uporabljamo piškotke (ang. cookies). Z uporabo strani soglašate z uporabo piškotkov.

Če ne boste spremenili nastavitev brskalnika, pomeni da soglašate z uporabo piškotkov. Več o piškotkih

Soglašam!

Novi Zakon o elektronskih komunikacijah (Uradni list št. 109/2012), ZEKom-1 je v pravni red prinesel nova pravila glede uporabe piškotkov in podobnih tehnologij za shranjevanje informacij ali dostop do informacij, shranjenih na računalniku ali mobilni napravi uporabnika.

Pridobljene informacije in podatke bomo skrbno varovali ter jih uporabljali izključno za potrebe izvajanja storitev.

1. O piškotkih

Piškotki niso nič novega, vsi obiskovalci spletnih strani imamo na svojih računalnikih, tablicah, mobitelih shranjenih že veliko piškotkov z različnih spletnih strani. Novo je zgolj to, da z novo zakonodajo (ZEKom-1) prihaja do sprememb glede obveščanja oz. soglašanja obiskovalcev z njihovo uporabo.


2. Kaj so piškotki?

So male besedilne datoteke, ki jih večina spletnih mest shrani v naprave, s katerimi uporabniki dostopajo do interneta z namenom prepoznavanja posameznih naprav, ki so jih uporabniki uporabili pri dostopu. Njihovo shranjevanje je pod popolnim nadzorom brskalnika, ki ga ima uporabnik - ta lahko shranjevanje piškotkov po želji omeji ali onemogoči. Piškotki niso škodljivi in so vedno časovno omejeni.


3. Zakaj so piškotki potrebni?

So temeljnega pomena za zagotavljanje uporabniku prijaznih spletnih storitev. Interakcija med spletnim uporabnikom in spletnim mestom je s pomočjo piškotkov hitrejša in enostavnejša. Z njihovo pomočjo si spletno mesto zapomni posameznikove preference in izkušnje, s tem je prihranjen čas, brskanje po spletnih mestih pa bolj učinkovito in prijazno.

Nekaj konkretnih primerov uporabe piškotkov:

  • za boljšo uporabniško izkušnjo spletne strani obiskovalcem prilagodimo prikaz vsebine glede na pretekle obiske
  • za shranjevanje izbire pri ustvarjanju ožjega izbora naprav in ponudbe ter njihove primerjave
  • na delih spletnih mestih, kjer je potrebna prijava, vas ohranimo prijavljene
  • za prepoznavanje vaše naprave (računalnik, tablica, mobitel), ki omogoča prilagajanje prikaza vsebine vaši napravi
  • za spremljanje obiska, kar omogoča preverjanje učinkovitosti prikaza vsebin in ustreznosti oglasov ter stalno izboljšavo spletnih strani
  • za delovanje določenih storitev so nujni (npr. spletne banke, spletne trgovine in druge oblike e-poslovanja, …)

4. Onemogočenje piškotkov

Vi odločite, ali boste dovolili shranjevanje piškotkov na vaši napravi. Nastavitve za piškotke lahko nadzirate in spreminjate v vašem spletnem brskalniku.

Za informacije o nastavitvah za piškotke izberite spletni brskalnik, ki ga uporabljate.


Če piškotke izključite, so lahko nekatere možnosti spletne strani onemogočene.